TRIGLAV

ČOPOV STEBER

junij 1945

ČOPOV STEBER – PRVIČ 

Triglavska stena je koncem junija 1945 dobila smer, ki bo vedno kraljevala stenam naših gora, slovenski narod pa je tedaj dobil legendo za vse čase. Ustvarila sta jo: Paula Jesih in Joža Čop. S Paulo Jesih (1901 – 1976) je slovenski ženski alpinizem v predvojnem času segel v svetovni vrh, Joža Čop (1895 – 1975) pa je bil v tem času vodilna osebnost slovenskega alpinizma.

TRIGLAVSKA SFINGA

1954 -1961

Prva smer v zadnji uganki Triglavske stene
Za prvi povojni rod slovenskih alpinistov je v Triglavski steni ostala le še ena, zadnja uganka – Sfinga – mogočni kamniti steber na zahodnem robu Stene. Kunaver se je s soplezalci sedem let trmasto in vztrajno vračal k Njenemu Veličanstvu – Sfingi, a na njeno visoko čelo sta s Kazimirjem Drašlarjem – Mikcem stopila šele leta 1961. To je bila prva smer v Triglavski Sfingi. Aleš je imel takrat za seboj že prvo himalajsko izkušnjo.

 

ČOPOV STEBER

februar 1968

ČOPOV STEBER – PRVIČ POZIMI

Prvi »zimski Čop« je doslej najdaljša in najtrša zgodba v naših stenah, obenem pa je to tudi eno najlepših dejanj slovenske Gorske reševalne službe. Sedemdeset reševalcev iz vse Slovenije se je zgrnilo v plazovite triglavske strmine, kjer je pet dni neusmiljeno snežilo, a trije alpinisti so kljub temu po osmih dneh presrečni zavriskali vrh stene. To so bili: Stane Belak – Šrauf, Aleš Kunaver in Anton Sazonov – Tonač. Stane Belak – Šrauf (1940 – 1995) je bil prvi Slovenec na vrhu prvega slovenskega osem tisočaka (Makalu 1975). Štiri leta pozneje je stal na vrhu Everesta. Aleš Kunaver (1935 -1984) je bil vodja prvega rodu slovenskih himalajcev. Vodil je šest odprav, na katerih so v petnajstih letih (Trisul 1960 – Makalu 1975) naši alpinisti iz himalajskih začetnikov zrasli v najboljše alpinistično moštvo na svetu. Ta dosežek v svetovni zgodovini alpinizma nima primerjave. Anton Sazonov – Tonač (1937) je gorski reševalec in gorski vodnik, bil je član šestih odprav v tuja gorstva in vodja odprave na Trisul in na Spitzberge.
Čopov steber v zimi 1968 je bil veliki finale Triglavske stene in uvod v glasbo sten vseh gorstev sveta. Danes tri prvenstvene smeri na tretji Zemljin pol (Makalu-Everest-Lhotse) nosijo slovenska imena. V domačih stenah pa bo legendarni Čopov steber večno pripovedoval zgodbo o požrtvovalnosti, tovarištvu in vzdržljivosti svojih prvopristopnikov.

Comments are closed.