MAKALU

NEPAL, (15. 8. – 18. 11. 1972) – 8475 m

Četrta jugoslovanska himalajska odprava

V bazi pod Makalujem so člani odprave začrtali smer razvoja našega himalaizma. Stali so pred dilemo: vrh Makaluja po že znani smeri ali nedotaknjena južna stena. Stene so bile leta 1972 novo poglavje himalajske zgodovine. Vstopili so v ledeno južno steno te gore in že v prvem poskusu prestopili višino 8000 m (naveza Janko Ažman – Matija Malešič). Vodja Aleš je vršni navezi prinesel kisik in hrano na višino 8000 m. Zaradi zgodnjega monsuna se je odprava morala vrniti.
Odpravo Makalu 72 je zaznamovalo pomanjkanje hrane, slabo vreme in predvsem kalvarija ob povratku v dolino, ko so se bosonogi nosači in izčrpani sahibi šest dni prebijali skozi meglo in sneg preko visokih gorskih prelazov.

Dosežka odprave – prestop 8000 metrov v steni – je tudi brez vrha gore bil velik uspeh. Alpinistični svet ni verjel, da bi himalajski začetniki, ki so dvanajst let poprej šele prvič videli Himalajo, prestopili 8000 m v tako težki steni, kot je Makalujeva južna stena. V naslednjih dveh letih so se v tej steni zvrstile tri odprave (češkoslovaška, avstrijska in mednarodna), a nobena ni v steni dosegla višine 8000 m. Za leto 1975 so spet naši alpinisti dobili od nepalske vlad dovoljenje za vstop v steno Makaluja.

Cilj: Makalu, 8475 m
Čas: od 15. avgusta do 18. novembra 1972
Vodja: Aleš Kunaver
Člani:
Janko Ažman
Stane Belak – Šrauf
Janez Brojan – Bron
Danilo Cedilnik – Den
Janez Gregori, znanstvenik – zoolog
Zoran Jerin, novinar
Jurij Kunaver, znanstvenik – geograf
Janez Kunstelj
Matija Maležič – Matic
Marjan Manfreda – Marjon
Borut Pirc, zdravnik
Franc Štupnik – Cicko
Tone Wraber, znanstvenik –botanik
devet Šerp

Dosežki:
Južna stena Makaluja preplezana do višine 8200 m – 22. 10. 1972
(Janko Ažman in Matija Maležič, prva Slovenca in Jugoslovana čez magič-
no mejo 8000 m)
Najden najvišje rastoči lišaj na zemeljski obli (na višini 7400 m ga je nabral
Aleš Kunaver)

MAKALU

NEPAL, (4. 8. – 15. 11. 1975) – 8475 m

Šesta jugoslovanska himalajska odprava

Makalu 1975 je bil en sam velik uspeh – sedem alpinistov na vrhu prek stene, med njimi eden brez kisika (Marjan Manfreda), kar je bil tedaj svetovni rekord. Na tej odpravi je v dramatični solo reševalni akciji Janez Dovžan z višine nad 8000 m rešil Zorana Bešlina, ki je noč pred tem preživel na prostem, tik pod vrhom Makaluja.

V petnajstih letih (1960 – 1975) so naši prvi himalajci dohiteli in prehiteli vsa dogajanja v Himalaji in to v neprimerno skromnejših materialnih možnostih. Težke tuje odprave so imele v tistem času tudi po 120 ton opreme in po 100 Šerp (naši na Makaluju 12 ton opreme in 11 Šerp).
Odprava na Makalu 1975 je dobila Red zaslug za narod.

Čas: od 4. avgusta do 15. novembra 1975
Vodja: Aleš Kunaver
Člani:
Janko Ažman
Stane Belak – Šrauf
Zoran Bešlin
Danilo Cedilnik – Den
Janez Dovžan
Boris Erjavec
Viki Grošelj
Tomaž Jamnik – Mišo
Stane Klemenc
Ivan Kotnik – Ivč – Serjok
Janez Lončar – Šodr
Marjan Manfreda – Marjon
Damijan Meško, zdravnik
Bojan Pollak – Bojč
Milan Rebula – Bistri
Radovan Riedl, TV snemalec
Roman Robas – Romi
Jože Rožič – Joža
Dušan Srečnik – Zobač
Nejc Zaplotnik
devet Šerp

Dosežki:
Dosežen vrh po prvenstveni smeri v južni steni Makaluja – 8457 m
Sedem alpinistov na vrhu (tretjina odprave):
6. 10. 1975: Stane Belak – Šrauf (prvi Slovenec in Jugoslovan na vrhu osemtisočaka) in Marjan Manfreda – Marjon (najvišji osvojeni vrh brez kisika – svetovni alpinistični rekord)
8. 10. 1975: Janko Ažman in Nejc Zaplotnik
10. 10. 1975: Ivan Kotnik – Ivč in Viktor Grošelj – Viki
11. 10. 1975: Janez Dovžan (12. 10 1975 na višini 8000 m reševal soplezalca Zorana Bešlina)
Trekking Peak (6157 m), 15. 10. 1975 – prvenstveni vzpon (Stane Belak – Šrauf, Aleš Kunaver in Roman Robas – Romi)
Vrh jugoslovansko-šerpovskega prijateljstva (5900 m), 15. 10. 1975 – prvenstveni vzpon (Boris Erjavec in Bojan Pollak – Bojč)
Isvala Peak (5500 m), 24. 10. 1975 (Bojan Pollak – Bojč)

Na nenavaden način je prvo jugoslovansko himalajsko pot spremljala Maha Devi, Velika Boginja, družica boga Šive.
Cilj naše prve himalajske odpraveje bil Trisul. Trisul  je orožje, ki ga je bog Šiva kot stražarja zapičil poleg gore, na kateri domuje Velika boginja v podobi mile, lepe Nanda Devi.
Anapurna je gora, ki ji vlada ista boginja, a tokrat v podobi Anapurne, boginje rodovitnosti.
Makalu je gora Maha Kali, dvojnice lepe Nande in dobrotljive Anapurne, a Maha Kali, Velika Črna, je najbolj zla podoba Velike Boginje. Tudi kot srhljiva Kali je bila Velika boginja do naših alpinistov milostna. Dvakrat je prvim obiskovalcem svoje stene dovolila varen odhod iz svojega kraljestva, leta 1975 jim je dovolila največjo zmago ravno na dan svojega praznika – 5. novembra.

 

Comments are closed